Tokrat sem se odločil, da se lotim fotografiranja kozorogov na malo drugačen način.
Posamezni fotografi menijo, da je fotografiranje kozorogov čisto preprosto. Prideš, pasejo se okoli tebe, ti pa jih enostavno fotografiraš! Ja, tudi meni se je to že zgodilo, vendar žal samo enkrat.
Že velikokrat sem šel v hribe, vendar jih nisem videl niti od daleč, kaj šele od blizu. Prepričan sem, da že sama pot do njihovega življenjskega okolja ni lahka. Poleg tega je profesionalna oprema (2 fotoaparata, dva teleobjektiva, stojalo z gimbal glavo in ostalimi pripomočki) težka dobrih 12 kg, prišteti pa moram še vodo, hrano in rezervna oblačila. Nositi vse to 3-4 ure v eno smer ni mačji kašelj.
Moj tokratni plan je bil, da jih fotografiram v njihovem okolju, kar za nas pomeni na najbolj nemogočih terenih, za njih pa seveda vsakodnevna rutina. Ko sem prišel do mesta, kjer sem pričakoval kozoroge, sem odložil težak nahrbtnik. Po kratkem pregledu terena sem z veseljem ugotovil, da se kozorogi pasejo na zelo visoki in skoraj nedostopni travnati polici pod steno. Vzel sem fotoaparat ter se previdno odpravil do njih. Zavedal sem se, da se podajam na nevaren teren, zato sem še bolj pazil na vsak korak. Po kar napornem plezanju sem se jim končno približal. Nisem jih uspel presenetiti, saj so moj prihod budno spremljali in me opazovali, kako se jim približujem.
Kozorogi niso plašne živali. Nikoli ne zbežijo brezglavo, ampak se umaknejo umirjeno in preračunljivo. Dokler se jim nisem toliko približal, da so se počutili ogrožene, se sploh niso zmenili zame, samo mirno so me opazovali in se pasli. Ko pa sem se jim preveč približal, so se mirno podali še nekoliko višje na še bolj nemogoče terene. Bil sem vztrajen, počasi sem jim sledil in jih uspešno fotografiral. Ko pa jim nisem mogel več slediti, sem spoznal, da se moram od teh prekrasnih kozorogov posloviti in se počasi ter varno podati nazaj do nahrbtnika.
Usedel sem se na rob skale, se nekoliko spočil, nekaj prigriznil ter v miru v svojih mislih zbral vse občutke in vtise. Fasciniran sem bil nad lepoto naših hribov ter kraljevskih živali – kozorogov. Zadovoljen sem se vrnil v dolino.
Vabim vas k ogledu mojih fotografij in sami precenite, kako enostavno je fotografirati kozoroge in kako lepi so v svojem okolju. Še se bom vračal v hribe, kjer bom kralje gora z vsem spoštovanjem opazoval in fotografiral.
Oglejte si tudi galerijo nastalih fotografij: